četrtek, 28. avgust 2014

Glasba

Izbira prenosnega predvajalnika glasbe ni preprosta, čeprav imajo vse tovrstne naprave enak namen: nuditi glasbene užitke tudi na poti. Ker imajo različni glasbeni predvajalniki svoje slabosti in vrline, mora uporabnik pred nakupom upoštevati, v kakšni obliki ima shranjeno glasbeno zbirko (na glasbenih zgoščenkah ali na računalniku) in premisliti, kaj bo s predvajalnikom počel. Naprave, ki bi bila hkrati najmanjša, najbolj trpežna, najlepše zveneča in najbolj poceni – ni.
Glasbeni predvajalniki z bliskovnim pomnilnikom
Glasbeni predvajalniki, opremljeni z 128–512 MB bliskovnim pomnilnikom (flash), so najmanjši med prenosnimi glasbenimi predvajalniki. Ker edini nimajo premičnih mehanskih delov, so zelo primerni za tiste, ki se glasbi predajajo med športnimi dejavnostmi, saj jih tresenje in premetavanje ne motita. Za svoje delovanje potrebujejo najmanj električne energije, zato je njihovo trajanje delovanja praviloma zelo dolgo. Zmogljivejši modeli so opremljeni z radijskim sprejemikom, mogoče jih je uporabljati kot diktafone, novejši omogočajo celo neposredno snemanje v glasbeni zapis mp3.
Ker izvirajo iz računalniškega sveta, so primerni tudi za prenašanje podatkov. Večina bliskovnih predvajalnikov za povezovanje z računalnikom ne potrebuje posebne programske opreme, ampak se z računalnikom povežejo preko priključka USB. Zato je mogoče nanje shraniti tudi dokumente, predstavitve in druge datoteke. Edina resnejša omejitev bliskovnih glasbenih predvajalnikov je količina spominskega prostora. Dobri prodajni rezultati glasbenih predvajalnikov z vgrajenimi trdimi diski kažejo, da uporabniki prenosnih predvajalnikov glasbe vse bolj cenijo možnost shranjevanja celotnih glasbenih zbirk, saj je poslušanje glasbe bistveno povezano z razpoloženjem poslušalca, ki želi imeti tudi na poti možnost izbire. Na bliskovnih predvajalnikih pa je tudi v najboljšem primeru prostora le za nekaj ur spodobno posnete glasbe. Cene spodobnejših bliskovnih predvajalnikov se začenjajo pri 40.000 tolarjih za modele z 256 MB pomnilnika.

petek, 16. maj 2014

Biostimulativne videoigre

Videoigre, ki vas ljubim videoigre. Prodajajo vse: igralne palice s tresljaji, servo volan s tresljaji, internetne igre, pred tedni sem pisal o Segini pogruntavščini, da lahko z internetno konzolo koga na drugem koncu sveta še nahrulite. Skratka, gre za interakcijo. Računalniške igre že dolgo niso le boj človeka proti računalniku, ampak mano a mano (mož na moža).
Ljudje pač hočemo izzive, zato imajo vse videoigre v kompletu dve konzoli in se lahko pobijamo v internetu med sabo vsi proti vsem, vsi proti vesoljcem, vse živo. Seveda ni bilo treba dosti, da so se spomnili na konzole s stimulatorji človeškega živčnega sistema. Jahhh, samo še to smo čakali, konzolo s štirimi mini elektrodami, ki spustijo ravno dovolj elektrike v vaše telo, da boste prekleto premislili, ko se boste prihodnjič lahkoverno podali na naslednjo stopnjo v računalniški igrici, kjer še niste bili.

Princip delovanja je sadističen. Kakor so praviloma vse streljačine in pretepačine. Zamerim jim, gospodom s temi na pol genialnimi idejami o elektrostimulaciji igranja iger, da se niso spomnili še impulzov, ki bi bili prijetni za telo. Primer: kako bi me nagradili, ko bi v igri StripPoker premagal mično lepotico na drugi strani ekrana in bi se morala po pravilih igre sleči? Aja, elektrode se – da ne bo pomote – prilepijo na roke …
find here the best locksmith in houston when you in an emergency

četrtek, 12. december 2013

Lesni peleti – kurjava prihodnosti?

Vse več je opozoril, da zaloge premoga, kurilnega olja in plina hitro kopnijo. Seveda sledi logično vprašanje, s čim se bodo greli naši otroci. Nafta že desetletja pomeni bogastvo, ki omogoča neodvisnost in nemoteno delovanje družbe. Evropa dobiva sicer velike količine surove nafte iz Severnega morja, a še vedno premalo, da bi z njo pokrila 50 odstotkov svojih potreb, je lani objavila komisija EU za energijo. Poraba raste, zaloge kopnijo in strokovnjaki predvidevajo, da bodo v naslednjih petdesetih letih sedaj znani viri izrabljeni.
Vsaka država zato išče nove vire, glede na svoje naravne danosti in možnosti. Tako so Avstrijci, na primer, odkrili lesne pelete. Rojake navdušujejo za uporabo lesnih peletov s sloganom »energija pred domačimi vrati«. Poudarjajo, da ta energija ne onesnažuje okolja, da je bo vedno dovolj in je poceni. Tako ne preseneča podatek, da naj bi bilo v Avstriji v uporabi že okoli 30.000 gorilnikov na pelete in da njihovo število hitro raste, proizvajalci lesnih peletov pa jih že lahko naredijo 150.000 ton na leto.
Pelete delajo iz surovin, ki jih je v avstrijskih gozdovih dovolj – iz lubja, lesa in lesnih odpadkov. Pri tem poudarjajo, da na ta način hkrati pomagajo ohranjati neokrnjenost narave in ustvarjajo nova delovna mesta. Pomembno pa je tudi, da na ta način zmanjšujejo odvisnost države od uvoza surove nafte in zmanjšujejo škodljive emisije plinov v ozračje. Tako za naravo kot za prijetno počutje ljudi naj bi bila najboljša kombinacija uporaba lesnih peletov in sončne energije. Sončni kolektorji grejejo vodo poleti in v prehodnih mesecih, ko pa sončne naprave zaradi mraza ne zmorejo vsega dela, prevzamejo skrb za ogrevanje vode in ogrevanje prostorov gorilniki na pelete. Ti naj bi bili poleg sončne energije in energije, ki jo daje veter, najboljša energija v naravnem krogotoku, kar so pred kratkim spoznali tudi v Bruslju in še enkrat opozorili vse države na zmanjševanje zalog surove nafte. Nafte in plina naj bi bilo dovolj le še za naslednjih petdeset let, vprašanje pa je, kdo ju bo lahko zaradi visoke cene sploh še kupoval.

Rad bi bil profesionalni fotograf

Canon 40D je zrcalnorefleksna kamera, ki se že spogleduje s polprofesionalnim razredom, in je namenjena zahtevnejšim amaterskim fotografom.
Konec avgusta je Canon predstavil naslednika svojega zrcalnorefleksnega fotoaparata EOS 30D. Canon EOS 40D je močnejši, hitrejši in zmogljivejši od predhodnika, ima večji zaslon in se tako kot sorodni modeli istega proizvajalca dobro znajde tudi v slabši svetlobi. Zadovoljil bo tudi zahtevnejšega amaterja, a razmeroma visoka cena zahteva premišljen nakup.
EOS 40D je lahko zelo dober fotoaparat za vstop v razred zrcalnorefleksnih kamer, morda celo predober. Sodi namreč že v višji cenovni razred, uporabniki brez izkušenj s kamerami D-SLR pa bodo potrebovali precej časa in še kakšen tečaj, če bodo hoteli izkoristiti njegove prednosti. Za začetek so tako morda primernejši pol cenejši fotoaparati vstopnega razreda, vendar se zavedajte, da jih boste, če se nameravate v digitalno fotografijo resneje poglobiti, tudi precej hitro prerasli. Prednosti fotoaparata, kot je EOS 40D, so predvsem v odzivnosti in ergonomiji ter pridejo do izraza v težjih svetlobnih razmerah, ko mora fotograf čim hitreje izbrati pravilne nastavitve. V takšnih razmerah kompaktni fotoaparati z majhnimi tipali in lečami povsem odpovejo, težave s šumom pri najvišjih občutljivostih ISO in ostrenjem imajo tudi vstopni modeli razreda D-SLR, medtem ko so profesionalni modeli za ljubiteljsko rabo veliko predragi. Prav to vrzel zapolni EOS 40D, s katerim je narejen korak naprej glede na njegovega predhodnika, čeprav ob bežnem preletu tehničnih podatkov opazimo le več točk na tipalu (deset milijonov) in večji zaslon LCD, ki zdaj po diagonali meri tri palce, pohvali pa se lahko tudi s predogledom slike v živo oziroma funkcijo Live View. Zaslon ni vrtljiv, kot denimo pri pred kratkim predstavljenem Olympusu E-3, zato Live Veiw razen pri makrofotografiji po mojem mnenju nima prave uporabne vrednosti. Ohišje 40D ponuja odličen oprijem in drugače kot pri vstopnih modelih D-SLR fotograf takoj dobi občutek, da v rokah drži zelo resno stvar, kar potrdi tudi ergonomija, ki je prav tako pomembna za hitro delo s fotoaparatom. Dve kolesci omogočata hitro spreminjanje nastavitev, na stikalu za izbiro načina fotografiranja pa najdemo še tri dodatne stopnje, na katere si lahko shranimo svoje nastavitve za določene pogoje in tako do njih dostopamo v delčku sekunde, brez brskanja po izbirnikih. Vse to zato, da ne bi zamudili kakšnega dragocenega trenutka.
Canonove kamere razreda D-SLR že tradicionalno blestijo tudi v slabši svetlobi in model 40D to tradicijo nadaljuje. Novinec je tudi manj občutljiv za dežne kapljice, saj so nekateri stiki in priključki zaščiteni pred vodo, vendar fotoaparat še ni v celoti vodoodporen. Devet križnih točk poskrbi, da je ostrenje hitro in natančno, tudi v kontinuiranem načinu, v katerem lahko posnamemo kar šest fotografij na sekundo (realno sicer nekaj manj, še posebno ob izostritvi vsake slike posebej). Le z ravnovesjem bele barve ima Canon v določenih razmerah še zmeraj nekaj težav, a gre za odtenke, ki jih bodo opazili le profesionalni fotografi.

ponedeljek, 11. november 2013

Prizadeta in zbrazgotinjena koža ne sodi na sonce

Če kdaj, potem tik pred poletnimi dopusti postanemo še zlasti pozorni na svoj odsev v zrcalu. Naš pogled je vse bolj kritičen in nemalokrat se pojavi želja po spremembi telesa. Nekateri se denimo zadovoljijo s tetovažo metulja na levem ramenu, najstnice se odločijo za obroček v desni nosnici, marsikdo pa v zadnjem hipu pomisli na estetski kirurški poseg. Na klinikah za plastično kirurgijo namreč pred poletjem odsvetujejo nekatere operacije. Pozanimali smo se pri specialistu s klinike za estetsko kirurgijo na kliničnem centru v Ljubljani. Strokovnjaki pred letnimi dopusti odsvetujejo vse posege, pri katerih ostane brazgotina na izpostavljenem delu telesa in bi jo lahko dosegli neposredni UV-žarki že v prvih tednih po operaciji. »Zaradi neposrednega nastavljanja soncu bi lahko postala pretirano pigmentirana, dlje izraziteje rožnata in pogosto celo očitnejša, kot bi bila sicer. Pred poletjem brezpogojno odsvetujemo lasersko pomladitev obraza in dermoabrazijo z mehanskoali kemično metodo, saj odstranimo vrhnjico s celotne površine obrazne kože, tako da je po zacelitvi bolj gladka in brez starostnih kožnih sprememb. Kar nekaj tednov je bolj občutljiva za UV-žarke, nekoliko svetlejša in bolj rožnata. Neposredno izpostavljanje soncu bi lahko povzročilo hitrejši nastanek opeklin, vsekakor bi bili neenakomerno porjaveli, z videzom madežev na koži. Lepotni kirurgi v tem času iz že navedenih razlogov ne priporočajo niti odstranjevanja nenevarnih pigmentnih znamenj na izpostavljenih delih telesa.
Brez elastičnih hlač ne gre
Liposukcija v poletnih mesecih sicer ni povsem neizvedljiva, vendar je ne priporočajo, saj je treba vzeti v zakup, da je po posegu nujno vsaj pet do šest tednov neprekinjeno nositi elastično oblačilo, ki omogoča, da se koža tam, kjer je strokovnjak odstranil odvečno maščobo, znova skrči in prilagodi spodnjim tkivom. Oblačilo je vroče, vendar ga tedaj ni dovoljeno sneti za daljše obdobje. Prav zato je treba na liposukcijo misliti v hladnejših mesecih. še opozarja: »Če imate kakšno modrico, je nikar ne kažite soncu, ker bi lahko povzročilo spremenjeno absorbcijo posameznih valovnih dolžin svetlobe in posledično opekline.« Za večino drugih estetskih posegov se po mnenju našega sogovornika lahko odločite tudi poleti, saj so brazgotine navadno skrite v predelih, ki niso izpostavljeni soncu niti, kadar smo v kopalkah oziroma slečeni.

sreda, 09. oktober 2013

Hlepenje po ljubezni

Film je gledljiv in duhovit, za kar nimata zaslug le režiser in scenarist, ampak tudi glavna igralca Michael Douglas in Matt Damon. Njiju, znana po svojih možatih vlogah, si je težko predstavljati kot homoseksualna ljubimca, okinčana s težkim nakitom in plapolajočim krznom. Ni se mogoče opredeliti, kateri je boljši. Damon, pri svojih 42 letih, v vlogi Scotta fascinira s svojimi preobrazbami skozi film od nedolžnega najstnika prek Liberacejeve fotokopije po plastični operaciji do od ljubosumja razjedenega fanta, ko ga njegov zaščitniški ljubimec vara z mlajšim, ter na koncu zaradi kokaina uničene ter zapuščene razvaline. Matt Damon se ne preobraža le igralsko, ampak tudi telesno, med drugim se vmes zelo zredi in potem shujša ter okrepi mišice, da bi bolj ugajal ljubimcu.
Michael Douglas izjemno odigra očarljivega zabavljača, ki je doma lahko topel in razumevajoč partner, lahko je gospodovalen, hladen, vzvišen in prezirljiv, ves čas pa pohoten in perverzen – in tako zelo gejevski, da je na samem robu karikature. Medtem ko Damon kot Scott ni značilen homoseksualen lik, saj so ga v homoseksualno zvezo prignali Liberacejevi obeti bleščečega življenja in varnega čustvenega pristana, sicer pa so mu všeč tudi ženske, je Douglas odigral geja z dušo in telesom. V tej vlogi je skorajdaneprepoznaven. Vrhunski pa je tudi Rob Lowe v vlogi lepotnega kirurga, čigar obraz je po kirurških posegih tako zategnjen, da komaj gleda in premika usta. Ta svojo vlogo odigra tako parodistično, da so zabavni še najbolj groteskni prizori. Že res, da Liberace in Scott hrepenita po ljubezni, toda bogati šestdesetletnik še bolj hlepi po novih, še mlajših fantkih, ti pa po denarju. Michael Douglas kot Liberace in Matt Damon kot njegov ljubimec Scott.

četrtek, 12. september 2013

Možne ovire v mednarodnem poslovanju


Reformo bi verjetno morale uvesti posamezne države na lastno pest. Ali bi njeni državljani oz. podjetja naleteli na kakšne težave pri transakcijah s tujino? Ali bi reforma zmanjšala fleksibilnost delovanja na valutnih trgih? Ali bi spodbudila beg kapitala? Bi bile banke v državi, kjer bi izgubile skrito subvencijo, v slabšem položaju v primerjavi s tujimi bankami? Avtorja na vsa vprašanja odgovarjata nikalno. Zalogo novega denarja bi uporabljali doma in na tujem na enak način kot danes. Reforma vsakodnevne rutine finančnih transakcij ne bi zmoti¬la. Uvedla ne bi nobenih birokratskih ovir za trgovanje s tujino, za devi¬zno menjavo ali za pretok kapitala. Inflacijo bi po njej centralna banka lažje nadzirala, cene bi bile bolj stabilne, prav tako ekonomija, kar bi stabiliziralo vrednost valute na tujih trgih. Zato ni razloga, da bi kapital pobegnil v tujino. Zmanjšale pa bi se obrestne mere, zaradi česar bi na začetku verjetno mobilni kapital umaknili iz valute, kar bi zmanjšalo njeno vrednost na mednarodnem deviznem trgu. Toda to ni nujno slabo. Britanski proizvajalci si že leta želijo bolj šibke valute, saj bi ta napravila njihove izdelke cenovno bolj konkurenčne. Poleg tega ima Švica nizke obrestne mere, pa nima nobenih težav s privabljanjem tujega kapitala. Srednjeročno in dolgoročno gledano bi pozitivni učinki reforme pričeli privabljati domači in tuji investicijski kapital. O ukinitvi skritih subvencij za banke lahko rečemo tole: ni dokazov, ki bi potrjevali, da te subvencije povečujejo njihovo mednarodno konku¬renčnost ali da zaradi njih banke bolj podpirajo domačo ekonomijo.